Izbris kvalificiranih obveznosti bank
Decembra 2013 je Banka Slovenije sprejela izredne ukrepe, s katerimi je nekaterim največjim slovenskim bankam odredila prenehanje lastniškega kapitala delničarjev, hibridnih finančnih instrumentov in podrejenih. Izbris kvalificiranih obveznosti bank (bail-in) je bil odrejen, da bi Republika Slovenija lahko banke v težavah dokapitalizirala skladno s pravili Evropske unije o državnih pomočeh, kot jih je interpretirala Evropska komisija v Sporočilu o bančništvu iz leta 2013. Za izvedbo teh ukrepov je bila v Sloveniji v zelo kratkem času spremenjena bančna zakonodaja.
Primer Kotnik se je pričel s postopkom za oceno ustavnosti zakonske podlage izbrisa kvalificiranih obveznosti bank. V okviru tega postopka je Ustavno sodišče RS Sodišču EU v predhodno odločanje predložilo več vprašanj glede razlage Sporočila o bančništvu in Direktive 2001/24/ES. Po prejemu odgovorov je Ustavno sodišče RS ugotovilo delno protiustavnost Zakona o bančništvu in zakonodajalcu naložilo, da jo odpravi z ureditvijo posebnih procesnih pravil za odškodninske spore nekdanjih imetnikov kvalificiranih pravic proti Banki Slovenije.
Monografija predstavi razvoj evropskega regulativnega okvira bančne unije v okoliščinah svetovne finančne krize, ki je bistveno okrepil vlogo Evropske centralne banke in Evropske komisije. Na primeru Sporočila o bančništvu je analizirano razmerje med mehkim pravom EU in pravom držav članic, o čemer je v zadevi Kotnik odločalo Sodišče EU. V nadaljevanju knjiga obravnava pravni položaj prizadetih imetnikov izbrisanih finančnih instrumentov, zlasti morebitno odškodninsko odgovornost različnih akterjev za škodo, ki je bila povzročena z izrednimi ukrepi, zlasti če bi se naknadno izkazalo, da bi bilo kapitalski primanjkljaj posamezne banke mogoče odpraviti tudi z milejšimi ukrepi. V tem okviru so podrobno analizirane rešitve različnih osnutkov zakona o sodnem varstvu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.