Uveljavljanje kolektivnega sodnega varstva v primerih množičnega oškodovanja potrošnikov in drugih skupin oškodovancev v Sloveniji

Sestava projektne skupine:

Povzetek projekta:

S pojavom vse več primerov množičnega oškodovanja v Sloveniji ter z vse bolj poudarjenim pomenom kolektivnega varstva v Evropski uniji je zakon, ki bi urejal kolektivne tožbe, veljal za nujen zakonodajni akt, njegova priprava pa za eno prednostnih nalog slovenske vlade za zagotavljanje dostopa do sodstva (A2J - Access to Justice). Splošni procesni mehanizmi, ki so lahko služili kot substituti neobstoječemu kompenzatornemu kolektivnemu varstvu (sosporništvo, združitev pravd, vzorčni postopek), zahtevajo vlaganje individualnih tožb s strani samih žrtev in niso ustrezni za doseganje postopkovnih potreb v primerih množičnega oškodovanja. Tudi materialnopravni institut cesije, ki oškodovancem omogoča, da svojo terjatev prenesejo osebam, ki jih zbirajo z namenom njihovega nadaljnjega uveljavljanja napram kršiteljem, ne omogoča vlaganja razrednih ali reprezentativnih tožb.

Predlog ZKolT je bil pripravljen leta 2016 ob upoštevanju Priporočila Evropske komisije z dne 11. junija 2013 o skupnih načelih za mehanizme kolektivnih opustitvenih in odškodninskih tožb v državah članicah v zvezi s kršitvami pravic iz prava Unije (2013/396/EU) ter dobrih praks iz tujine glede priprave in uporabe zakonodaje o kolektivnem varstvu. V treh letih od začetka uporabe ZKolT pa do danes so bile v Republiki Sloveniji vložene tri kolektivne dajatvene tožbe. Ena zadeva, ki je obravnavala pravice delavcev, se je že zaključila z zavrženjem kolektivne tožbe v fazi certifikacije, dva postopka v zvezi s kolektivno tožbo za varovanje interesov potrošnikov pa še nista zaključena.

25. 11. 2020 sta Evropski parlament in Svet sprejela Direktivo (EU) 2020/1828 o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov in razveljavitvi Direktive 2009/22/ES. Gre za prvi zavezujoči pravni akt na ravni EU, ki ureja kolektivne tožbe, a le za varovanje interesov potrošnikov, ne pa tudi drugih žrtev protipravnih ravnanj. Države članice morajo direktivno v svoje pravne rede prenesti do 25. 12. 2022, pri čemer se nova implementacijska določila pričnejo uporabljati 25. 6. 2023.

Namen predlaganega raziskovalnega projekta je detektirati izzive, s katerimi se v zvezi z uporabo ZKolT soočajo stranke in sodišča ter pretresti možnosti za izboljšavo obstoječega zakonodajnega okvira kolektivnega varstva in njegovo širšo uporabo v praksi. V ta namen bo pripravljena primerjalnopravna analiza uporabe že uveljavljenih mehanizmov kolektivnega varstva v izbranih državah. V nadaljevanju pa se bo projekt osredinil na vprašanje, kako najbolj učinkovito in smiselno implementirati novo Direktivo 2020/1828 v slovenski pravni red z upoštevanjem obstoječega zakonodajnega okvira ter izkušenj z njegovim oblikovanjem in uporabo v praksi ter z upoštevanjem nacionalnih posebnosti civilnega procesnega in materialnega prava ter dodatno posebnosti na področju prava varstva potrošnikov, ki je predmet direktive. V tem delu bo pripravljena tudi primerjalnopravna analiza implementacijskih določb v izbranih državah članicah Evropske unije

Faze projekta:

Vsebina predlaganega raziskovalnega projekta bo razdeljena v dva temeljna, med seboj sicer intenzivno povezana sklopa. Prvi sklop bo najprej analiziral določila Zakona o kolektivnih tožbah (ZKolT) in substitute kolektivnega varstva v splošni zakonodaji ter obravnaval izzive, s katerimi se pri uporabi le-teh v praksi soočajo stranke in sodišča, ter nato predlagal rešitve za izboljšanje obstoječega zakonodajnega okvira kolektivnega varstva v Republiki Sloveniji. Drugi sklop pa bo obravnaval Direktivo (EU) 2020/1828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov in razveljavitvi Direktive 2009/22/ES (Besedilo velja za EGP), OJ L 409, 4.12.2020, ter njeno implementacijo v slovenski pravni red, ki mora biti izvedena do konca leta 2022.

Prvi sklop: Analiza ureditve kolektivnega varstva v Republiki Sloveniji in njegove uporabe v praksi 

1. Analiza določil ZKolT in substitutov kolektivnega varstva v splošni zakonodaji
2. Natančna analiza obstoječih postopkov s kolektivno tožbo in kolektivno poravnavo v Republiki Sloveniji (zaključenih in še v teku) ter njihovih vpisov v Register kolektivnih tožb
3. Detekcija razlogov za (ne)aktualnost uporabe mehanizmov kolektivnega varstva v Republiki Sloveniji s primerjavo uporabe v najmanj petih izbranih državah (od tega najmanj treh državah članicah Evropske unije)
4. Analiza kritičnih nevralgičnih točk obstoječe ureditve s predlogi za posege v obstoječa določila ZKolT z namenom njegove širše uporabe

Drugi sklop: Prenos Direktive 2020/1828 v slovenski pravni red

1. Analiza določil in ciljev direktive 2020/1828
2. Primerjalnopravna analiza implementacije direktive v pravne rede najmanj treh držav članic Evropske unije
3. Primerjava določil direktive z obstoječim sistemom kolektivnega varstva v Republiki Sloveniji z analizo kritičnih točk sistemske neskladnosti obeh ureditev
4. Priporočila za optimalni prenos Direktive 2020/1828 v slovenski pravni red s sistemsko umestitvijo implementacijskih določil
5. Opredelitev rešitev, ki bodo ureditev ZKolT nadgradile tako, da bo ta usklajena z Direktivo (EU) 2020/1828