Modernizacija zakonske ureditve zavarovalne pogodbe

Aplikativni raziskovalni projekt L5-9341:

Modernizacija zakonske ureditve zavarovalne pogodbe


Vodja:

prof. dr. Miha Juhart

Trajanje:

1.7.2018 - 30.06.2020

Obseg v 2019: 

1,95 FTE

Raziskovalni organizaciji:

  • 1608 Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
  • 0583 Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta

Sofinancerja:

  • Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS
  • Slovensko zavarovalno združenje

    


Opis projekta:

Cilj predlaganega raziskovalnega projekta je analizirati in kritično ovrednotiti aktualno slovensko pravno ureditev zavarovalne pogodbe, identificirati ključne probleme in pripraviti strokovna izhodišča za modernizacijo slovenske zakonske ureditve na tem področju.

Zavarovalna pogodba se razlikuje od klasičnih poslov obligacijskega prava, saj njena osrednja vsebina ni menjava blaga ali storitev za denar, ampak odplačni prevzem določenega tveganja. Obstoječa slovenska ureditev zavarovalne pogodbe v Obligacijskem zakoniku (OZ) je skoraj v celoti prevzeta iz jugoslovanskega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), sprejetega leta 1978. Gospodarske, družbene in pravne okoliščine so se medtem bistveno spremenile, zato je obstoječa zakonska ureditev zavarovalne pogodbe zastarela in pomanjkljiva. Ker so določbe o zavarovalni pogodbi večinoma kogentne narave, je za odpravo neustreznih rešitev potrebna reforma zakonske ureditve.

Med ključnimi pomanjkljivostmi veljavne ureditve, ki smo ji preliminarno identificirali v sodelovanju s predstavniki Slovenskega zavarovalnega združenja, so naslednje:
  • Zakon ne razlikuje med položajem, ko je zavarovalec potrošnik, in položajem, ko je zavarovalec gospodarska družba. Pri slednjih bi bila lahko zakonska pravila bolj dispozitivna, kar bi omogočilo večjo fleksibilnost zavarovanj. Pravila o varstvu zavarovalcev, ki so potrošniki, pa bi bilo treba poenotiti, saj so sedaj razpršena v več specialnih zakonih.
  • Zahteva po pisni obliki pogodbe in podpisih obeh strank je preveč stroga in ovira enostavnejše načine sklepanja pogodbe z uporabo elektronskih komunikacij.
  • Pomanjkljiva je ureditev zdravstvenih zavarovanj, katerih pomen v praksi raste. Specialna zakonodaja ureja obvezno in dopolnilno zavarovanje, dodatno zdravstveno zavarovanje pa ostaja skoraj neurejeno, nejasna je tudi njegova pravna kvalifikacija z vidika določb OZ.
  • Zakonodaja vse pogosteje predpisuje različna obvezna zavarovanja, zlasti obvezna zavarovanja odgovornosti poklicnih dejavnosti. Kljub temu OZ ne vsebuje splošnih določb glede načina sklepanja in posebnosti zavarovalnih pogodb, katerih sklenitev je eni zavarovalcu predpisana.
  • Nejasno je vprašanje, ali in v kolikšni meri pri zavarovalni pogodbi pride v poštev pravilo o bistveno spremenjenih okoliščinah v smislu možnosti razveze pogodbe ali spremembe premije zaradi naknadne spremembe zavarovanih rizikov.

Potreba po temeljiti kritični preučitvi slovenskega prava zavarovalne pogodbe se pojavlja tudi zaradi zakonodajne dejavnosti Evropske unije. Obstoječe direktive npr. določajo posebne predpogodbene pojasnilne dolžnosti, ki jih imajo stranke zavarovalne pogodbe. Ekspertna skupina za zavarovalno pogodbeno pravo je ugotovila, da razlike v pogodbenem pravu držav članic EU ovirajo čezmejno ponudbo zavarovalniških produktov, zato je mogoče pričakovati nove pobude Evropske komisije v smeri harmonizacije zavarovalnega pogodbenega prava. V okviru raziskovalnega projekta bomo analizirali ustreznost dosedanje implementacije evropskih direktiv v slovensko pravo in možnost integracije prihajajočih sprememb.

Več evropskih držav je v zadnjih letih bistveno reformiralo svojo ureditev zavarovalne pogodbe (npr. Nemčija, Švica, Avstrija, Nizozemska, Velika Britanija). V okviru projekta bomo analizirali, kako so v modernih tujih pravnih redih rešili tista vprašanja, ki so v slovenskem zavarovalnem pogodbenem pravu problematična. Pri oblikovanju izhodišč za reformo zakonske ureditve bomo upoštevali tudi vzorčni zakon Principles of European Insurance Contract Law (PEICL), ki ga je za Evropsko komisijo pripravila mednarodna projektna skupina kot del širšega programa skupnega referenčnega okvira evropskega splošnega pogodbenega prava.

Sestava projektne skupine:

Evidenčna št.

Naziv

Priimek in ime

Vloga

25496

Dr.

Ahtik Meta

Raziskovalec

29834

Dr.

Cepec Jaka

Raziskovalec

25611

Dr.

Damjan Matija

Raziskovalec

38044

Dr.

Fakin Andreja

Raziskovalec

06414

Dr.

Grilc Peter

Raziskovalec

39236

 

Hren Petra

Mladi raziskovalec

12049

Dr.

Juhart Miha

Vodja

37934

 

Koritnik Boštjan

Raziskovalec

23414

Dr.

Kramberger Škerl Jerca

Raziskovalec

38045

 

Lutman Karmen

Raziskovalec

38140

 

Mišič Luka

Mladi raziskovalec

21620

Dr.

Možina Damjan

Raziskovalec

17039

Dr.

Podobnik Klemen

Raziskovalec

38046

Mag.

Srše Dejan

Raziskovalec

19427

Dr.

Strban Grega

Raziskovalec

27793

 

Šest Saša

Tehnik

38047

 

Veberič Jernej

Raziskovalec

38049

 

Viršek Milan

Raziskovalec

24285

Dr.

Vlahek Ana

Raziskovalec

14309

Dr.

Zajc Katarina

Raziskovalec


Časovna razporeditev:

Projekt bo trajal 24 mesecev in bo potekal v štirih fazah, ki se bodo v osnovi ujemale s štirimi vsebinsko-metodološkimi sklopi raziskave:

1. faza: Analiza stanja in podrobnejša opredelitev pomanjkljivosti zakonske ureditve (8 mesecev)

Najprej bomo celovito analizirali veljavno zakonsko ureditev zavarovalne pogodbe v Obligacijskem zakoniku z namenom identificirati njene glavne pomanjkljivosti. Mlajši člani projektne skupine (Petra Hren, Luka Mišič, Karmen Lutman, Andreja Fakin) bodo v sodelovanju s člani iz zavarovalnega sektorja (Dejan Srše, Jernej Veberič, Milan Viršek) pripravili primarni nabor problemov in zbrali z njim povezano gradivo. Vsak od starejših vodilnih članov projektne skupine (Miha Juhart, Peter Grilc, Damjan Možina, Ana Vlahek, Klemen Podobnik, Jerca Kramberger Škerl, Matija Damjan) se bo osredotočil na analizo določenega dela zavarovalnega pogodbenega prava, pri čemer bo na tem področju ugotovljene probleme obravnaval tudi v nadaljnjih fazah projekta kot svojo ožjo temo, v sodelovanju z mlajšimi asistenti in zavarovalniškimi strokovnjaki. Poleg zakonodaje bosta analizirani tudi sodna in arbitražna praksa, ki se nanašata na njeno izvrševanje. V tej fazi bomo pri identifikaciji težav, ki se zaradi neustrezne zakonske ureditve pojavljajo v praksi, intenzivno sodelovali s Slovenskim zavarovalnim združenjem in z Zvezo potrošnikov Slovenije, za kar bosta skrbela Matija Damjan in Boštjan Koritnik. Grega Strban in Luka Mišič se bosta osredotočila na vprašanja prostovoljnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Katarina Zajc, Jaka Cepec in Meta Ahtik bodo na podlagi dostopnih domačih in primerjalnih podatkov analizirali ekonomsko učinkovitost oziroma upravičenost posameznih možnih zakonskih rešitev. Okvirno takšna delitev tem in nalog med člani projektne skupine se bo smiselno nadaljevala v nadaljnjih projektnih fazah.

2. faza: Analiza evropskega pravnega okvira zavarovalne pogodbe (4 meseci)

V drugi fazi projekta bomo analizirali direktive in druge akte Evropske unije, ki se nanašajo na zavarovalno pogodbo. Cilj analize bo ugotoviti, ali je v evropskem pravnem okviru mogoče najti rešitve za katerega od problemov, identificiranih v prvi fazi projekta. Preverili bomo tudi, ali so relevantne določbe direktiv ustrezno implementirane v slovenskem pravu. Z istim ciljem bodo analizirani tudi programski in drugi dokumenti Evropske komisije, ki se nanašajo na možno bodočo evropsko zakonodajo s področja zavarovalnega pogodbenega prava.

3. faza: Primerjalnopravna analiza zavarovalnega pogodbenega prava (6 mesecev)

V tretji fazi projekta bomo opravili primerjalnopravno analizo evropskih pravnih redov, ki so v zadnjih letih reformirali svoje pogodbeno zavarovalno pravo (npr. Nemčija, Švica, Avstrija, Srbija, Nizozemska). Ugotovili bomo, kakšne rešitve so bile sprejete glede tistih vprašanj zavarovalnega pogodbenega prava, ki so v slovenskem pravnem redu problematične. Identificirali bomo tudi specifična vprašanja zavarovalne pogodbe, ki so urejena v tujih pravnih redih, naša zakonodaja pa jim ne posveča pozornosti niti jih praksa ne zaznava kot problematične. V nadaljevanju bomo preučili, ali bi ta vprašanja vendarle kazalo urediti tudi v slovenskem pravu. S tega vidika bomo ugotavljali tudi, katere so bile bistvene novosti, ki so bile v teh sistemih uvedene z zadnjimi reformami, in jih primerjali z rešitvami v slovenskem pravu. O tem, katera vprašanja zakonske ureditvi zavarovalne pogodbe bi bilo treba modernizirati, bomo pripravili tudi več posvetov s širšo strokovno javnostjo s področja pravosodja, zavarovalništva in varstva potrošnikov.

4. faza: Priprava podlag za modernizacijo zavarovalnega pogodbenega prava v Sloveniji (6 mesecev)

V zadnji fazi raziskovalnega projekta bodo na podlagi izsledkov prvih treh faz pripravljene podlage in izhodišča za modernizacijo zavarovalnega pogodbenega prava v Republiki Sloveniji. Glede tistih vprašanj, za katere bomo v predhodnih fazah projekta ugotovili, da so v sedanji zakonski ureditvi urejena neustrezno ali pomanjkljivo oziroma v celoti neurejena, bomo oblikovali predlog možnih rešitev, ki bi položaj lahko izboljšale. Pri oblikovanju predloga modernizacije bomo upoštevali izkušnje drugih držav, ki bodo analizirane v tretji fazi projekta. Kot zgled bomo uporabili tudi vzročno ureditev iz projekta Principles of European Insurance Contract Law.


Rezultati: