Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in
Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani
v sodelovanju s Službo Vlade RS za zakonodajo
vabijo na tradicionalni seminar
XX. NOMOTEHNIČNI DNEVI
v sredo, 28. septembra 2022,
na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani,
s sočasnim prenosom prek platforme Zoom.
koordinator: zasl. prof. dr. Franc Grad
USTAVNOST IN ZAKONITOST V POSEBNIH RAZMERAH, moderator: zasl. prof. dr. Albin Igličar
Ustavnost in zakonitost kot temeljni načeli pravne države sta se v dosedanjih Nomotehničnih dnevih pokazali kot nadvse pomembni za razumevanje in uresničevanje nomotehnike. V posebnih razmerah, kakršne so bile v zadnjih letih, pa se je še dodatno izostrilo, kajti pokazalo se je, da je ti načeli težje uresničevati v posebnih dejanskih in političnih razmerah, hkrati pa je postalo tudi jasno, da je ta načela možno in potrebno upoštevati tudi v takih razmerah.
- Legalitetno načelo in ukrepi izvršilne oblasti v posebnih razmerah v praksi Ustavnega sodišča, doc. dr. Špelca Mežnar, ustavna sodnica, Ustavno sodišče RS
- Zvestoba pravu in pandemija – Analiza ustavnosodnega odločanja v zvezi s Covid-19, doc. dr. Aleš Novak, Pravna fakulteta v Ljubljani
- Nekaj o tem, kako bi bilo pravilno ravnati v času COVID-19, mag. Damjan Tušar, Služba Vlade RS za zakonodajo
POLOŽAJ IN VLOGA VLADNE IN PARLAMENTARNE ZAKONODAJNE SLUŽBE, moderator: zasl. prof. dr. Franc Grad
Sodelavci Službe Vlade RS za zakonodajo in Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora RS bodo spregovorili o preteklem in sedanjem delovanju obeh služb, predstavili pristojnosti in naloge obeh služb ter njuno praktično delovanje pri končnem oblikovanju vsebine in oblike predpisov. Javnost je bolj ali manj seznanjena s pravnimi stališči obeh služb v zvezi s konkretnimi akti, njuna točna vloga in način njunega delovanja kot strokovnega dejavnika v sicer političnem procesu sprejemanja predpisov pa sta splošni in celo strokovni javnosti slabo poznana.
CIVILNA DRUŽBA KOT INICIATOR ZAKONODAJE, moderator: izr. prof. dr. Samo Bardutzky
V zadnjih dveh letih lahko v Sloveniji opazujemo prebujeno in zelo aktivno civilno družbo, tako nevladne organizacije kot bolj neformalne iniciative. Posebej zanimivo je, da so predstavniki civilne družbe postali zelo aktivni pri pobudah in predlogih za spremembo zakonodaje, denimo pri pripravi predloga novele Zakona o nalezljivih boleznih, spremembi Kazenskega zakonika, omnibus zakona o odpravi ukrepov itd. Okrogla miza želi obravnavati prednosti, slabosti in morebitna tveganja sodelovanja civilne družbe v zakonodajnih procesih. Pogovorili bi se radi o morebitnih lekcijah, ki so se jih predstavniki civilne družbe naučili v nedavnih projektih, in o tem, kako razumeti (so)delovanje civilne družbe v prihodnosti.