Categories: aktualno
      Date: jan  2, 2024
     Title: Nova znanstvena monografija

V sozaložništvu založbe Uradni list RS in Inštituta za primerjalno pravo pri PF je izšla znanstvena monografija naše nekdanje mlade raziskovalke dr. Petre Lamovec Hren z naslovom "Oporoka: Institut, raba, prihodnost".

Pravica do dedovanja je ena temeljnih človekovih pravic, saj njena izhodišča postavlja že Ustava RS.  Oporoka omogoča, da se ne deduje po pravilih zakonitega dedovanja, ampak da vstopijo v zapuščinski postopek osebe, ki jih je za svoje dediče izbral oporočitelj. Veljavno oporoko lahko sestavi oporočitelj, ki je oporočno sposoben, njegovo razpolaganje pa je veljavno le, če je oporoka narejena v eni od zakonsko predpisanih oblik. Kakšni so pogoji za veljavno oporočno razpolaganje ter katere oblike oporok so dovoljene v Sloveniji in izbranih primerjalnopravnih državah, je prikazano v prvem delu monografije.

V oporočne zapise vse pogosteje prodirajo prvine digitalizacije, zato se lahko zgodi, da je oporoka namesto na papir sestavljena na računalnik, da je elektronsko podpisana, da priče sodelujejo prek videokonference in podobno. Če je tak zapis oporočiteljeve prave in resnične volje predložen v zapuščinskem postopku, sodišče nima mehanizmov, s katerimi bi to voljo lahko uresničilo, ker oporoka ne izpolnjuje predpisanih obličnostnih zahtev.

Države se spoprijemajo z elektronskimi zapisi oporok na različne načine. Nekatere (tudi Slovenija) zavračajo vsak odmik od predpisanih (predvsem pisnih) oblik oporok in ne omogočajo veljavne oporoke v elektronski obliki. Zlasti nekatere ameriške zvezne države so izrecno uzakonile elektronsko oporoko kot eno od veljavnih obliko oporoke. Tretjo rešitev po poznajo države, v katerih lahko sodišča na podlagi doktrine neškodljive napake ali doktrine znatne skladnosti priznajo elektronsko oporoko kot veljaven razpolagalni način, če slednja izpolnjuje minimalne zahteve glede jasnosti in nedvoumnosti oporočiteljeve volje.

Preučitev elektronske oblike oporoke je jedro predmetne monografije. Presoja prednosti in slabosti elektronskih oporok, predvsem pa primerjalnopravni prikaz ureditve elektronske oporoke, sta lahko izhodišči, kako pristopati k urejanju elektronske oporoke. V zadnjem poglavju monografije avtorica predstavi svoje stališče ureditve elektronske oporoke de lege ferenda, če bi se odločili za uvedbo novega instituta.

Kazalo vsebine in uvod.

Cena knjige je 59 EUR, naročite jo lahko pri založbi Uradni list RS.