Kolektivno sodno varstvo

Raziskovalni projekt ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2021«:

Uveljavljanje kolektivnega sodnega varstva v primerih množičnega oškodovanja potrošnikov in drugih skupin oškodovancev v Sloveniji


Vodja:

izr. prof. dr. Ana Vlahek

Trajanje projekta:

1. 9. 2021 – 31. 8. 2022


Raziskovalna organizacija:

  • 1608 Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani

Sofinancerja:

  • Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS
  • Ministrstvo za pravosodje RS

    



Sestava projektne skupine:

Evidenčna št.
Naziv
Priimek in ime
Vloga
24285
Dr.
Vodja
13029
Dr.
Raziskovalec
33214
Dr.
Raziskovalec


Povzetek projekta:

Zakon o kolektivnih tožbah (ZKolT) je bil sprejet septembra 2017 in se je začel uporabljati aprila 2018. Kolektivno varstvo, ki je bilo na voljo pred njegovo uveljavitvijo, ni poznalo kolektivnih odškodninskih in drugih dajatvenih tožb za katerokoli skupino žrtev. Na voljo so bile zgolj posebne oblike nekompenzatornega kolektivnega varstva potrošnikov, zdravja in okolja. Cilj tega varstva ni bila zaščita tožnika, temveč določenih tretjih oseb ali pravic nedoločenega kroga oseb. Najbolj znana oblika opustitvenih tožb je bila urejena v Zakonu o varstvu potrošnikov, ki je v slovenski pravni red prenesel evropsko direktivo o opustitvenih tožbah zaradi varstva interesov potrošnikov (tj. Direktivo 98/27/ES, kasneje Direktivo 2009/22/ES), a do sedaj v tem delu žal ni bila nikdar uporabljena v praksi.

S pojavom vse več primerov množičnega oškodovanja v Sloveniji ter z vse bolj poudarjenim pomenom kolektivnega varstva v Evropski uniji je zakon, ki bi urejal kolektivne tožbe, veljal za nujen zakonodajni akt, njegova priprava pa za eno prednostnih nalog slovenske vlade za zagotavljanje dostopa do sodstva (A2J - Access to Justice). Splošni procesni mehanizmi, ki so lahko služili kot substituti neobstoječemu kompenzatornemu kolektivnemu varstvu (sosporništvo, združitev pravd, vzorčni postopek), zahtevajo vlaganje individualnih tožb s strani samih žrtev in niso ustrezni za doseganje postopkovnih potreb v primerih množičnega oškodovanja. Tudi materialnopravni institut cesije, ki oškodovancem omogoča, da svojo terjatev prenesejo osebam, ki jih zbirajo z namenom njihovega nadaljnjega uveljavljanja napram kršiteljem, ne omogoča vlaganja razrednih ali reprezentativnih tožb.

Predlog ZKolT je bil pripravljen leta 2016 ob upoštevanju Priporočila Evropske komisije z dne 11. junija 2013 o skupnih načelih za mehanizme kolektivnih opustitvenih in odškodninskih tožb v državah članicah v zvezi s kršitvami pravic iz prava Unije (2013/396/EU) ter dobrih praks iz tujine glede priprave in uporabe zakonodaje o kolektivnem varstvu. V treh letih od začetka uporabe ZKolT pa do danes so bile v Republiki Sloveniji vložene tri kolektivne dajatvene tožbe. Ena zadeva, ki je obravnavala pravice delavcev, se je že zaključila z zavrženjem kolektivne tožbe v fazi certifikacije, dva postopka v zvezi s kolektivno tožbo za varovanje interesov potrošnikov pa še nista zaključena.

25. 11. 2020 sta Evropski parlament in Svet sprejela Direktivo (EU) 2020/1828 o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov in razveljavitvi Direktive 2009/22/ES. Gre za prvi zavezujoči pravni akt na ravni EU, ki ureja kolektivne tožbe, a le za varovanje interesov potrošnikov, ne pa tudi drugih žrtev protipravnih ravnanj. Države članice morajo direktivno v svoje pravne rede prenesti do 25. 12. 2022, pri čemer se nova implementacijska določila pričnejo uporabljati 25. 6. 2023.

Namen predlaganega raziskovalnega projekta je detektirati izzive, s katerimi se v zvezi z uporabo ZKolT soočajo stranke in sodišča ter pretresti možnosti za izboljšavo obstoječega zakonodajnega okvira kolektivnega varstva in njegovo širšo uporabo v praksi. V ta namen bo pripravljena primerjalnopravna analiza uporabe že uveljavljenih mehanizmov kolektivnega varstva v izbranih državah. V nadaljevanju pa se bo projekt osredinil na vprašanje, kako najbolj učinkovito in smiselno implementirati novo Direktivo 2020/1828 v slovenski pravni red z upoštevanjem obstoječega zakonodajnega okvira ter izkušenj z njegovim oblikovanjem in uporabo v praksi ter z upoštevanjem nacionalnih posebnosti civilnega procesnega in materialnega prava ter dodatno posebnosti na področju prava varstva potrošnikov, ki je predmet direktive. V tem delu bo pripravljena tudi primerjalnopravna analiza implementacijskih določb v izbranih državah članicah Evropske unije



Faze projekta:

Vsebina predlaganega raziskovalnega projekta bo razdeljena v dva temeljna, med seboj sicer intenzivno povezana sklopa. Prvi sklop bo najprej analiziral določila Zakona o kolektivnih tožbah (ZKolT) in substitute kolektivnega varstva v splošni zakonodaji ter obravnaval izzive, s katerimi se pri uporabi le-teh v praksi soočajo stranke in sodišča, ter nato predlagal rešitve za izboljšanje obstoječega zakonodajnega okvira kolektivnega varstva v Republiki Sloveniji. Drugi sklop pa bo obravnaval Direktivo (EU) 2020/1828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov in razveljavitvi Direktive 2009/22/ES (Besedilo velja za EGP), OJ L 409, 4.12.2020, ter njeno implementacijo v slovenski pravni red, ki mora biti izvedena do konca leta 2022.

Prvi sklop: Analiza ureditve kolektivnega varstva v Republiki Sloveniji in njegove uporabe v praksi 

  1. Analiza določil ZKolT in substitutov kolektivnega varstva v splošni zakonodaji
  2. Natančna analiza obstoječih postopkov s kolektivno tožbo in kolektivno poravnavo v Republiki Sloveniji (zaključenih in še v teku) ter njihovih vpisov v Register kolektivnih tožb
  3. Detekcija razlogov za (ne)aktualnost uporabe mehanizmov kolektivnega varstva v Republiki Sloveniji s primerjavo uporabe v najmanj petih izbranih državah (od tega najmanj treh državah članicah Evropske unije)
  4. Analiza kritičnih nevralgičnih točk obstoječe ureditve s predlogi za posege v obstoječa določila ZKolT z namenom njegove širše uporabe

Drugi sklop: Prenos Direktive 2020/1828 v slovenski pravni red

  1. Analiza določil in ciljev direktive 2020/1828
  2. Primerjalnopravna analiza implementacije direktive v pravne rede najmanj treh držav članic Evropske unije
  3. Primerjava določil direktive z obstoječim sistemom kolektivnega varstva v Republiki Sloveniji z analizo kritičnih točk sistemske neskladnosti obeh ureditev
  4. Priporočila za optimalni prenos Direktive 2020/1828 v slovenski pravni red s sistemsko umestitvijo implementacijskih določil
  5. Opredelitev rešitev, ki bodo ureditev ZKolT nadgradile tako, da bo ta usklajena z Direktivo (EU) 2020/1828