Pravo dolžnikov in upnikov - normativna in pravno empirična analiza

Vodja:

doc. dr. Jaka Cepec

Trajanje:

1.7.2019 - 30.06.2022

Obseg v 2020: 

1,87 FTE

Raziskovalne organizacije:

Financer:

• Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS

Opis projekta:

Pravna ureditev odnosa med dolžnikom in njegovim upnikom (upniki) je eno izmed najpomembnejših pravnih področji v sodobni tržno-gospodarski potrošniški družbi. Na prvi poglej je presenetljivo, da je pravna ureditev teh razmerjih v pravu razdeljena na dve pravni področji, in sicer a izvršilno pravo in insolvenčno pravo. Glavna razlika med tema dvema pravnima področjema je v tem, da insolvenčno pravo urejajo postopek izvršbe (poplačila) v razmerju med dolžnikom in posameznim upnikom, medtem ko insolvenčno pravo ureja isto razmerje vendar v primerih, ko je dolžnik insolventen in ima večje število upnikov.  Insolvenčni postopki, predvsem stečaj, se zato pogosto imenujejo kar generalna izvršba na premoženjem prezadolženega upnika.

Iz perspektive ekonomske analize prava ima insolvenčno pravo »pravico« do obstoja zgolj, ker naj bi bili izvršilni postopki z več upniki,  zaradi v teoriji dobro znanega problema skupnega delovanja,  po pravilih teorije iger, manj učinkoviti kot postopki v primeru insolventnosti. To pomeni, da bi moral učinkovit pravni sistem, pod temi predpostavkami, uporabljati posebne postopke (postopke za primere insolventnosti) le, če so ti postopki učinkovitejši od sistema skupine individualni izvršb. Namen insolvenčnega prava, v skladu z teorijo ekonomske analize prava je torej zgolj povečanje učinkovitosti pri poplačilu upnikov.
Na drugi strani obstaja močna teoretična struja, ki tej logiki nasprotuje in se ne strinja, da je edini namen insolvenčnega prava učinkovito poplačilo upnikov. Ta veje teorije meni, da sta so iz izvršilni in insolvenčni postopki v bistvenem različni, da imajo različen namen in različne cilje in da jih posledično ni mogoče neposredno primerjati.

Prvi temeljni cilj našega predlaganega raziskovalnega projekta je, da prinesemo dodatne, bolj evropsko usmerjene poglede, v bolj ali manj ameriško literaturo (debato) o razmerju med obema vrstama postopkov. V projektu bomo na podlagi že obstoječih spoznanj skušali na novo definirati kakšno bi bilo pravilno razmerje med cilji in namenom obeh postopkov in na kakšen način bi bilo mogoče te postopke neposredno primerjati.

Literatura o preučevanju ekonomske učinkovitosti insolvenčnih postopkov je zelo dobro uveljavljena, na drugi strani, pa vsaj po našem najboljšem vedenju, tovrstne teorije za izvršilne postopke ni. To pomeni, da ob trenutnem stanju teorije ne moremo meriti učinkovitosti teh postopkov, saj za merjenje sploh še niso bili postavljeni kriteriji. Posledično težko objektivno primerjamo različne ureditve v primerjalnih pravnih sistemih in še težje primerjamo učinkovitost izvršbe in insolvenčnih postopkov.

Zato je naš drugi pomemben cilj tega projekta razviti koherenten sistem meril, ki bi v skladu z naukom ekonomske analize prava omogočal merjenje učinkovitosti izvršilnih postopkov, ob upoštevanju omejitev, ki jih določajo temeljne (človekove) pravice dolžnikov.
Tretji del našega projekta se nanaša na celostno oceno učinkovitosti slovenskih insolvenčnih postopkov. Na tem delu projekta delamo sicer že dolgo časa in gre za logično nadaljevanje doktorskega dela vodje projekta. V ta namen bomo dokončno pripravili ročno zbrano bazo podatkov za več kot 4.000 pravnomočno končanih stečajnih postopkov.

Četrti del predlaganega projekta obravnava precej novo temo. Tako insolvenčno kot izvršilno pravo namreč obravnavata vprašanja, ki so tradicionalno zelo politično občutljiva, zakonodajalci pa so pogosto zelo nagnjeni k temu, da sledijo javnemu mnenju, ki je na splošno zelo sovražno  do dolžnikov. Javnost večinoma povezuje dolžnike s kriminalci in goljufi, čeprav so okoliščine posameznih primerov lahko zelo občutljive in drugačne od splošnega dojemanja. Po drugi strani se dolžniki pogosto tudi resnično obnašajo socialno deviantno, razumevanje njihovega vedenja pa bi pripomoglo k boljši presoji postopkov in metod, ki se uporabljajo pri prisiljevanju konformističnih vlog.

Sestava projektne skupine:

	25496	Dr.	Ahtik Meta		Raziskovalec
	29373	Dr.	Bardutzky Samo		Raziskovalec
	29834	Dr.	Cepec Jaka		Vodja
	25611	Dr.	Damjan Matija		Raziskovalec
	51260		Dougan Filip		Raziskovalec
	13029	Dr.	Galič Aleš		Raziskovalec
	11843	Dr.	Jager Matjaž		Raziskovalec
	37934		Koritnik Boštjan		Raziskovalec
	31591	Dr.	Kovač Mitja		Raziskovalec
	23414	Dr.	Kramberger Škerl Jerca		Raziskovalec
	39236		Lamovec Hren Petra		Mladi raziskovalec
	38045	Dr.	Lutman Karmen		Raziskovalec
	29615	Dr.	Mihelj Plesničar Mojca		Raziskovalec
	21620	Dr.	Možina Damjan		Raziskovalec
	17039	Dr.	Podobnik Klemen		Raziskovalec
	33214	Dr.	Pogorelčnik Vogrinc Neža		Raziskovalec
	38170	Dr.	Simončič Katja		Raziskovalec
	36911	Dr.	Spruk Rok		Raziskovalec
	27793		Šest Saša		Tehnik
	29372	Dr.	Štajnpihler Božič Tilen		Raziskovalec
	24285	Dr.	Vlahek Ana		Raziskovalec

Časovna razporeditev:

• Naloga 1: Celovit pregled obstoječe literature (od 1. do 6. meseca)
• Naloga 2: Opredelitev glavnih šol na področju insolvenčnega prava in analiza, ali bi se podobna teoretična logika lahko uporabila tudi v vrednotenju insolvenčnega prava (od 6. do 12. meseca)
• Naloga 3: Prepoznavanje omejitev pri prenosu insolvenčne teorije v teorijo izvršilnega prava (od 12. do 16. meseca)in
• Naloga 4: Priprava lastnih zaključkov, novih teoretičnih pogledov na opredelitev  do  razmerja med izvršilnim in stečajnim pravom, njihovimi cilji in namenom. (od 16. do 36. meseca)

• Naloga 1: Celovit pregled obstoječe literature (od 1. do 6. meseca).
• Naloga 2:  Priprava  teoretičnih  temeljev  za  razvoj pravno  ekonomske opredelitve  učinkovitega izvršilnega postopka(od 6. do 12. meseca).
• Naloga 3: Normativna teorija izvršilnega prava (od 12. do 24. meseca).
• Naloga 4: Pozitivno pravna pravno ekonomska analiza slovenskega izvršilnega prava (od 24.  do30. meseca).
• Naloga 5:  Osnovna normativna priporočila za spremembo zakonodaje, ki  temeljijo  na  konceptu ekonomske učinkovitosti (od30. do 36. meseca).

• Naloga 1: Empirična analiza ex post učinkovitosti slovenskega insolvenčnega sistema  (stečajne likvidacije) priprava podatkovne baze(od 1. do 24. meseca); analiza podatkov (od 24. do 36. meseca)
• Naloga 2: Pravno ekonomska analiza osebnega stečaja v RS 10 let po sprejetju ZFPPIPP (24. do 36. mesec)

• Naloga 1: Analiza kako se spremembe zaznavanja in samopodobe vodstvenih  delavcev spremenila skozi čas (od 1. do 18. meseca).
• Naloga 2: Analiza  samopodobe  vodstvenih  delavcev, tako skozi časovno obdobje,  vključno z obdobjem pred gospodarsko krizo leta 2008 in obdobjem po njej (od 18. do 36. meseca).