V prvi, pripravljalni fazi (oktober–november 2021) je projektna skupina zbrala strokovno gradivo (literaturo in sodno prakso) s področja projektne teme, se dogovorila za interno delitev dela med člane projektne skupine in preliminarno preučila evropski in slovenski zakonski okvir elektronskih komunikacij, konkurenčnega prava, gospodarske javne infrastrukture in stvarnega prava s poudarkom na tistih točkah, kjer se ureditev teh pravnih področij medsebojno prepleta.

Druga faza raziskovalnega projekta (december 2021–september 2022) je obsegala analizo v prvi fazi zbranega gradiva in raziskovalno delo po vsebinskih sklopih. Glede na to, da je bil v tem času sprejet nov Gradbeni zakon (GZ-1), je bilo treba preučiti novo definicijo pravice graditi, kolikor je relevantna za gradnjo omrežja.

Poleg tega so člani projektne skupine analizirali dokumentacijo o gradnji infrastrukturnih omrežij in se posvetovali z zaposlenimi pri Telekomu Slovenije, d.d., o pravnih težavah, ki se pojavljajo v praksi sofinancerja pri uporabi pravnih instrumentov dostopa, skupne uporabe in skupne gradnje javne komunikacijske infrastrukture. Predmet analize je bil tudi predlog Priporočila v zvezi s skupno uporabo fizične infrastrukture, ki ga je v tem času objavil AKOS.

V tej fazi je bil pripravljeno prvo strokovno izobraževanje za zaposlene na Telekomu Slovenije. Glej COBISS.SI-ID 109325315, 109323779, 109328387, 109327107, 109327363 in 109326595.

V tretji fazi (oktober 2022–april 2023) je raziskovalna skupina preučevala ureditev v novem Zakonu o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), ki je bil sprejet septembra 2023 in je v slovensko pravo prenesel rešitve Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah – EZEK (Direktiva (EU) 2018/1972). Člani projektne skupine so na podlagi pridobljenih informacij iz prakse in analize literature ter zakonskega okvira pripravili osnutke poročil po sklopih.

Del ugotovitev raziskave, zlasti glede stvarnopravnih podlag za gradnjo omrežja in stvarnopravne opredelitve omrežja, je bil v tej fazi posredovan javnosti v okviru sekcije »Infrastruktura na tujih zemljiščih« v okviru konference XXI. Dnevi civilnega in gospodarskega prava, 20.-21. april 2023, Portorož. (vodja sekcije prof. dr. Miha Juhart). Glej COBISS.SI-ID 153333507 in 153334531.

V tej fazi je bilo pripravljeno drugo strokovno izobraževanje in posvet z zaposlenimi na Telekomu Slovenije o prvih ugotovitvah projekta. Glej COBISS.SI-ID 150176771, 150176259, 150177283, 150174979 in 150178051. Drugim deležnikom (zlasti drugi operaterji elektronskih komunikacij in lokalne skupnosti) je bil v elektronski obliki posredovan vprašalnik o pravnih težavah v praksi.

Četrta faza (maj–september 2023) je obsegala sintezo ugotovitev, preverbo njihove relevantnosti v kontaktu z deležniki, oblikovanje rezultatov, izvedbo zaključne konference in pripravo besedila znanstvene monografije z glavnimi ugotovitvami projekta. V tej fazi je bil izveden spletni posvet s predstavniki operaterjev elektronskih komunikacij in lokalnih skupnosti kot najpomembnejšima skupinama deležnikov. Glej COBISS.SI-ID 156644611, 156646403, 156647427, 156645635, 156647171 in 156646147.

26. septembra 2023 je bila na Pravni fakulteti v Ljubljani organizirana zaključna konferenca projekta "Vpliv sektorske regulacije na stvarnopravni položaj telekomunikacijskih omrežij", na kateri so bile strokovni pravni javnosti posredovane glavne ugotovitve projekta. Glej COBISS.SI-ID 167547139, 167546115, 167548163, 167549187, 167546627 in 167547395.

Znanstvene ugotovitve projekta:

a)    Analiza evropske ureditve elektronskih komunikacijskih omrežij

V okviru projekta smo identificirali in analizirali določbe pravnega okvira elektronskih komunikacij na ravni EU, ki zadevajo gradnjo in obratovanje komunikacijskih omrežij, ter preverili ustreznost prenosa teh določb v slovensko pravo. Analiziran je bil ZEKom-2, ki je bil sprejet šele konec septembra 2022 in v slovenskem pravnem redu implementira EZEK. Cilj zagotovitve pokritosti s širokopasovnimi omrežij visokih hitrosti zasleduje tudi Direktiva 2014/61/EU o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti. Ugotovljene so bile le manjše nedoslednosti pri prenosu.

b)    Pomen regulacije omrežij z vidika konkurenčnega prava

Predmet analize so bile pristojnosti AKOS za zagotavljanje konkurence na trgu elektronskih komunikacij z ukrepi asimetrične ex ante regulacije in novo ureditev iz EZEK, ki operaterje s pomembno tržno močjo zaradi spodbujanja investicij v nova zelo visokozmogljiva omrežja pod določenimi pogoji izvzema iz teh ukrepov.

c)     Dostop in skupna uporaba elektronskih komunikacijskih omrežij

Pri dostopu in skupni uporabi gre za širitev subjektivnih meja služnosti v javno korist, ki bi jo bilo mogoče razumeti kot dodatno omejitev lastninske pravice. ZEKom-2 glede tega predvideva obvezno določbo v aktu o ustanovitvi služnosti v javno korist, da se dovoljuje tudi skupna uporaba. Vendar ta določba velja le vnaprej, ne pa tudi za obstoječa razmerja. V okviru projekta je bila izoblikovana teza (ki jo mora potrditi sodna praksa), da je mogoče služnost v javno korist razlagati tako, da po naravi že zajema tudi obveznost dopuščanja skupne uporabe. ZEKom2 tudi mogoča, da se pri urejanju neurejenega položaja obstoječih omrežij kot dokaz o lastnikovem strinjanju z gradnjo upošteva tudi gradbena dovoljenja. Glede na zožujočo razlago Ustavnega in Vrhovnega sodišča glede možnosti priposestvovanja služnosti v javno korist so prehodne določbe ZEKom-2 hitrejša pot do ureditve statusa omrežja.

d)    Skupna gradnja elektronskih komunikacijskih omrežij

V okviru projekta smo z vidika GZ-1 in ZEKom-2 ugotovili, da lahko investitor zavrne prošnjo za skupno gradnjo, če zainteresirani operater ni predhodno pridobil služnosti oziroma drugih stvarnih pravic, ki bi mu omogočale gradnjo. Pri tem je upoštevano priporočilo AKOS in sodna praksa. Predmet analize je tudi vprašanje, ali uporaba obstoječe kabelske kanalizacije (z zadostnimi kapacitetami) s strani dodatnega operaterja zahteva razširitev obstoječih služnosti oziroma drugih pogodb oziroma ali mora novi operater zase na novo urediti pravno razmerje z lastnikom zemljišča.

e)    Pridobivanje stvarnih pravic za gradnjo omrežij

V zadnjem vsebinskem sklopu projekta smo preučevali način pridobivanja stvarnih pravic, potrebnih za gradnjo komunikacijskih omrežij na tujih zemljiščih. Največkrat v ta namen pride v poštev služnost v javno korist, ki je posebna oblika neprave stvarne služnosti. Alternativno bi bila lahko pravica gradnje utemeljena tudi na stavbni pravici ali na najemni pogodbi (omrežje kot superedifikat). Preplet lastnine, solastnine, služnosti in stavbnih pravic v praksi lahko povzroča kompleksna vprašanja, pri reševanju katerih je treba upoštevati javni interes za nemoteno delovanje javnih komunikacijskih omrežij.

Sodelovanje z deležniki

Pri identifikaciji težav iz prakse in možnih mehanizmov reševanja smo sodelovali s predstavniki sofinancerja projekta, družbe Telekom Slovenije, d.d., in drugimi deležniki, zlasti operaterji elektronskih komunikacij v okviru Združenja za informatiko in telekomunikacije – Sekcija operaterjev elektronskih komunikacij, Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve RS ter predstavniki občin. Na dogodkih so člani projektne skupine predstavili svoje vmesne ugotovitve in se z udeleženci izobraževanja posvetovali o primernosti predstavljenih rešitev in preostalih odprtih vprašanjih.

Za zaposlene na Telekomu Slovenije (tako pravno kot tehnično osebje) je bil 26. maja 2022 organiziran seminar z naslovom Stvarnopravni vidiki gradnje javnih komunikacijskih omrežij, 14. aprila 2023 pa seminar z naslovom Regulatorni in stvarnopravni položaj telekomunikacijskih omrežij.

Za kontakt z ostalimi deležniki je bil pripravljen vprašalnik, ki bo posredovan lokalnim skupnostim in sekciji operaterjev elektronskih komunikacij pri ZIT za pridobitev širšega nabora odzivov neposrednih uporabnikov glede praktičnih izkušenj in zlasti zapletov pri uporabi omenjenih institutov dostopa, skupne uporabe in skupne gradnje. Dne 22. junija 2023 je bil za širši krog deležnikov organiziran spletni strokovni posvet Stvarnopravni vidiki gradnje telekomunikacijskih omrežij.

Pomen rezultatov raziskave za sofinancerja

Člani projektne skupine so analizirali dokumentacijo in se posvetovali z zaposlenimi pri Telekomu Slovenije, d.d., o pravnih težavah, ki se pojavljajo v praksi sofinancerja pri uporabi pravnih instrumentov dostopa, skupne uporabe in skupne gradnje javne komunikacijske infrastrukture. V zvezi s tem so oblikovali pravno utemeljena pravna stališča. Sodelovali so tudi pri pripravi pripomb na predlog Priporočila v zvezi s skupno uporabo fizične infrastrukture, ki ga je objavil AKOS.

Rezultati projekta so neposredno uporabni za družbo Telekom Slovenije, d.d., pa tudi druge operaterje elektronskih komunikacij, saj jih bodo lahko uporabili pri reševanju pravnih zapletov, povezanih s stvarnopravnim položajem njihovih telekomunikacijskih omrežij, ki tipično potekajo prek nepremičnin v lasti tretjih oseb.

Znanstvena monografija

Ugotovitve projekta so prikazane v znanstveni monografiji:

M. Damjan (ur.). Stvarnopravni položaj telekomunikacijskih omrežij. Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti; 2023; 167 str.; Avtorji/Authors: Damjan, Matija; et al. ISBN - 978-961-94965-2-7 [COBISS.SI-ID 191815939].